[ Pobierz całość w formacie PDF ]

�Zaman sem �rtvoval svoj ugled in svoj denar,� je tar-
nal Ivan.
�Denarja je 0 koda,� je dejala Vida. �Toda gospod
Hrust je dr�al besedo; Pustovki bom pa jaz povedala o
priliki, kak0 nega mo�a ima.�
�Bog ne daj, Vida! Midva se ne smeva dr�ati, kakor da
bi si to krivico koli�kaj k srcu gnala.�
�Saj jaz si je tudi ne; ampak njej bom samo namignila,
da se njen soprog zelo moti, �e misli, da se midva jezi-
va.�
�Tudi tega ni treba, Vida. Popolna ravnodu0 nost naj-
huje jezi nasprotnike.�
140
SPOMINSKA PLO��A
BESeDA
�Moja nova obleka jo bo tudi jezila in zaradi tega mi
je zdaj 0 e bolj v0 e�.�
�Jaz da bi se brigal za sodbo kak0 nega Pusta! Tako
dale� 0 e nismo. Njegova graja ka�e slab okus in njego-
va zavist moje vrline.�
Ivan je mo0 ko vzel klobuk in palico in 0 el z doma.
�elel je, da bi sre�al Pusta, in trdno sklenil da ga ne bo
pozdravil; celo to se vpra0 a, �e bo odzdravil. Ali pa naj
bi se mu z zasmehljivo vljudnostjo prav globoko priklo-
nil? Na to plat bi se namen morebiti 0 e bolje dosegel.
Pusta pa ni bilo na spregled.
�Ogiblje se me,� si je dejal Ivan. ��e ve, zakaj, jaz pa
tudi.�
Nasproti mu je pri0 el gospod Hrust. Ob tem pogledu
se je razjasnilo Ivanu mra�no �elo; hvale�en nasmeh mu
je priigral na lice; z glasnim pozdravom mu je hitel na-
proti in krepko mu je stresel roko:
�Hvala lepa, gospod Hrust! �e so zna�aji na svetu, in
po0 tenjakom 0 e ni treba obupavati.�
141
SPOMINSKA PLO��A
BESeDA
NOVA METODA
krajnega u�iteljstva konferenca je bila kon�ana.
OPo konferenci je pri0 lo obi�ajno kosilo, med kosi-
lom obi�ajne zdravice. Potem se je odpeljal gospod
okrajni 0 olski nadzornik; za njim so od0 li odli�njaki, ki
so bili po�astili u�iteljstvo in se zdaj zana0 ali, da prine-
so poro�ila v novinah njihova imena; tudi u�itelji so se
za�eli razhajati, in nazadnje je obsedelo v �ivahnem raz-
govoru le 0 e par tovari0 ev. Ti so re0 etali lepe nauke, ki so
jih bili sli0 ali, vsak s svojega stali0 �a, eden vdan v ne-
izprosno usodo, drugi nevoljen, �e0 da se od dale� vse
druga�e vidi in da se ne sme meriti vse po enem kopi-
tu. Brezpogojno navdu0 en je bil samo Josip Strnad, u�i-
telj na enorazrednici v Mal�ah.
�Lep0 ega stanu ni,� je dejal.
�Manj0 ega pla�ila tudi ne,� je pripomnil tovari0 Kos
iz Pe�.
�Je pa� premalo idealizma,� je odgovoril Strnad in
vlekel po�asi dim iz smotke. �Delavec brez idealizma je
tla�an.�
�Ti, Strnad,� je menil u�itelj Gaber iz Podkraja,
�predlagaj no pri prihodnji konferenci zni�anje pla� in
142
SPOMINSKA PLO��A
BESeDA
zvi0 anje dela! Ti ne ve0 , kako se bo0 prikupil na pristoj-
nih mestih.�
Strnad je zmignil z rameni, vzel smotko iz ust in za�el
razlagati, kako on ravna, da nima nikdar nobenih te�av
ne z oblastvi ne s star0 i; u�encev pa si bolj0 ih sploh �e-
leti ne more.
�Torej so vse druga�ni kakor drugod,� je dejal Kos.
�Kak0 ni pa so drugod?� se je zavzel Strnad in poslu0 al
prezirljivo tovari0 a, ki je to�il, kako leni so njegovi, kako
razmi0 ljeni in zaspani v 0 oli, ker prihajajo utrujeni od
dolgega pota, od vro�ine in dela.
�Moji niso ne razmi0 ljeni ne zaspani,� je dejal Strnad.
�Je treba pa� zanimivo pou�evati. �e je u�itelj zaspan,
zadremljejo tudi u�enci.�
�Hentajte, Strnad,� je dejal Gaber, �ti se pa ne bo0
postaral, tako mlad in �e tako moder. Jaz sedim zdaj na
svojem �etrtem mestu in poznam tri okraje; a posebnih
razlik nisem nikjer zapazil; povsod so se dobili tak0 ni, ki
so lenarili, nagajali in lagali.�
�Moji ne la�ejo,� je dejal Strnad.
�Torej izjema, ki potrjuje moje pravilo, redki pravi�-
niki med toliko gre0 niki.�
�Nikakor ne,� je zavra�al Strnad. �Sami od sebe moji
gotovo niso bolj0 i od tvojih; ampak vzgojiti je treba mla-
dino, da ne la�e, vzgojiti. �emu pa je 0 ola?�
�In kako jo ti vzgajas?�
143
SPOMINSKA PLO��A
BESeDA
�Prav preprosto. Vpra0 am se: zakaj la�ejo u�enci?
Odgovor: zato, ker se kazni boje. Kaj izvaja u�itelj iz
tega? Da je treba prizanesti tistemu, ki prizna sam svo-
jo krivdo. �e vidijo u�enci, da resnica nikomur ne 0 kodi
in la� nikomur ne koristi, se navadijo resnico govoriti.
Kako bi tudi mogel u�itelj kaznovati u�enca, ki resnico
govori, tako reko� zato, ker resnico govori!�
�Kdor vse verjame, temu pa� nih�e ne la�e,� je dejal
Gaber.
�In kdor ni� ne verjame, temu nih�e ne govori resni-
ce. Kaj si mora mladina o takem vzgojitelju misliti! Ver-
jemita mi, tovari0 a, da so na0 i najstro�ji sodniki ravno
u�enci; ti poznajo najbolje na0 e vrline in na0 e slabosti.�
Kos je menil, da ni tako lahko lo�iti resnico od la�i,
kadar se vse vprek to�ari.
�Moji se ne to�arijo,� je dejal z �aljivo mirnostjo Str-
nad. �Jih je treba pa� odvaditi. Treba se je vpra0 ati, kaj
je povod in nagib to�bam. Spoznali bomo, da zavist in
0 kodo�eljnost, napake, katere se morajo s korenino izr-
vati iz mladih src. Kdor pa to�be rad poslu0 a, jih bo ved-
no dosti sli0 al; a s tem se daje to�iteljem potuha, se po-
trjuje zavist, se odgajajo denuncianti.�
�Gospodi�na, jaz bom pla�al,� je dejal Gaber, in za
njim je pla�al Kos; oba sta se naveli�ala lepih naukov
mladega tovari0 a.
144
SPOMINSKA PLO��A
BESeDA
Kmalu za njima je od0 el tudi Strnad proti svojemu
domu. �Zdajle zabavljata �ezme,� si je dejal. �Siroma-
ka! Sta pa� iz stare 0 ole. Iz stare 0 ole, to pove vse, to je
sodba in obsodba, ki velja za vsakega umetnika; in kdo
je bolj umetnik od u�itelja, ki ne obrazuje samo teles,
ampak tudi du0 e? A kako bo obrazoval du0 o, �e je ne
pozna, �e ni du0 eslovec?� Zadovoljen je primerjal Str-
nad sebe s tovari0 ema in se tiho veselil svoje napredno-
sti. Onadva se dr�ita stare, pra0 ne ceste, on hodi svoja
pota, nova pota. Oh, �e bi bili vsi u�itelji ali vsaj ve�ina
tak0 ni! Kako hitro bi se izobrazil ves narod! Da, ves na-
rod; zakaj pravi u�itelj ne vzgaja samo otrok, ampak
tudi star0 e. Kaj pomagajo vrline u�iteljev, ako jih ovirajo
napake star0 ev; kaj rodovitna njiva in zdravo seme, �e
du0 i mlado �ito bohotni plevel! Porvati je treba plevel.
A preden se ga lotimo, ga moramo poznati. Plevica, ki
ne lo�i plevela od p0 enice, ruje oboje ali pusti oboje na
njivi. Kdo pa pozna najbolje napake star0 ev? Gotovo
otroci, ker jih imajo vedno pred o�mi, ker pod njimi naj-
ve� trpe. Kakor poznajo u�enci najbolje vrline in slabo-
sti svojih u�iteljev, tako tudi otroci najbolje dobre in sla-
be lastnosti star0 ev.
Imenitna, prav izvirna misel je padla Strnadu v glavo
in ga spomnila dr. J. Silovi�eve razprave �Uzroci zlo�i-
na�, kjer daje pisatelj zanemarjenim otrokom po kaznil-
nicah in prisilnih delavnicah besedo. �Evo,� pravi, �0 to
145
SPOMINSKA PLO��A
BESeDA
on sam pripovijeda o svome �ivotu!� ali: �Slu0 ajmo ga,
neka pripovjeda sam!� In kako pou�no in zanimivo opi-
sujejo ti mladi�ki ovire in zapreke svoje vzgoje, vzroke
svojih zablod! To je prava metoda, to nova pot! A zakaj
naj bi imeli samo zanemarjeni otroci to pravico, to pred-
nost? Enaka pravica za vse, in bolj0 e je gotovo poprej
izvedeti, kako se zanemarjajo otroci, kot �akati, da se
zanemarijo, in potem vmes pose�i, bolj0 e je zlo prepre-
�iti kot kaznovati, bolj0 e je vzgajati po 0 olah kot po kaz-
nilnicah.
Strnad si je mel roke v radosti nad novo mislijo in
sklepal, da je ne razodene pred �asom nikomur; zakaj �e
pridejo misli na jezik, jim zrastejo krila in noge; brez-
obzirni, sebi�ni tovari0 i pa bi jih utegnili poloviti in za
svoje prodati. Hvala Bogu, da se ni 0 e spo�ela v nobeni
glavi ta misel; �udno pa tudi, ko novotari dandanes vse,
kar ho�e kaj veljati. U�enci morajo pisati mnogo nalog,
katerih ne razumejo; to bodo razumeli; ta bo zbudila
med njimi zanimanje, med tovari0 i zavist, med vzgoje-
slovci pozornost. Kakor hitro se namre� ta metoda ob-
nese, jo bo treba objaviti, druga�e jo bo objavil kdo
drug; on pa ostane skrit, pozabljen. Res da so Sokrata, ki
sam ni ni�esar pisal, proslavili njegovi u�enci; a na svoje
se Strnad ni mogel zanesti. Taka slava se mu je tudi poz-
na zdela, in dobra re� se sploh sama hvali.
146
SPOMINSKA PLO��A
BESeDA
Po�itnice so Strnadu, ki je vedel, da se mora vsak novi [ Pobierz całość w formacie PDF ]

  • zanotowane.pl
  • doc.pisz.pl
  • pdf.pisz.pl
  • thierry.pev.pl

    •