X


[ Pobierz całość w formacie PDF ]

ni tla�an, za tisto ti ni!�
�Kaj bo po�el?� se je vtikal 0 e drugi Gabrovec. �Obe-
sil se ne bo za to, saj ve, kako je! In v dobrem mesecu bo
tako imel vse posodje spet polno!�
Tako je dejal, se zasmejal in z roko zamahnil proti trs-
ju, ki se je vso reber ob kolju kriven�ilo s te�kim grozd-
jem.
Zdaj je Hartvik zapazil, da si pe0 ci tla�ani nekaj jez-
ljajo, in je kakor kragulj na pi0 �eta planil mednje.
�Kaj se ujedate?� jih je jemal v strah. �Pa ne, da bi
spet Hotimir poskakoval nad kom?�
�Mar sem �e kdaj?� je Hotimir jeznorito odbrusil.
293
BELI MENIHI
BESeDA
�Ali misli0 , da glog ne raste tudi tu?�
�Raste, iz mojih rok raste!� je mladi tla�an 0 krtnil in
poprijel za glogovo gr�evko, mo�no opaljeno in na de-
belem koncu z ostrimi �eleznimi zobmi obito. �Kaj mis-
li0 , da si tudi zdajle z biri�i na travniku pri tla�anih?�
�No, le stoj!� mu je Hartvik zapretil, ker je vedel, da
se ga v Majnhalmovi pri�ujo�nosti ne sme pritakniti.
Umaknil se je poln togote, Gabrovci in �entvidci so se
dalje pikali.
�Se �e bodejo!� je Hotimir godrnjal.
Do zdrahe nemara res ni manjkalo ve� dosti, oboji so
se �e po strani gledali, pa sta Majnhalm in Ditrik zajez-
dila konja in vojskarji so 0 li dalje; 0 ele pod Svibnem so
se spet ustavili.
Majnhalm je skrb za �eto prepustil bratu in Hartviku,
sam pa se je po strmini zadrevil na grad, kmalu za njim
pa 0 e Ditrik, da se zamuda ne bi zavlekla preve�.
Ko sta se naposled vendarle za�ela poslavljati, je Dit-
rik 0 ele sprevidel, kako mehak �lovek je prav za prav tale
njegov brat.
Zaljubljeni nekdanji pocestni samosilnik skoraj 0 e go-
voriti ni mogel, tako ga je slovo bolelo. O�i, motne od
bole�ine, so bo�ale grofi�no Zofijo, in u0 esa so le napol
poslu0 ala starega Ostrovrharja, ki je nadu0 ljivo renta�il
na svojo te�ko sapo, ki mu je odnesla me� iz rok.
294
BELI MENIHI
BESeDA
�Moje vojskarje je v�eraj poma0 il v svojo �eto brat s
Sostrega, zdaj so �e v Celju,� je hrope�e pravil. �In kar
inako se mi je storilo, ko so 0 li in sem ostal tu .�.�. Anti
tako je, �e je �lovek nadlo�en in �e star .�.�. !�
�Ni� ne marajte,� ga je h�i mirila, �zadosti ste krepe-
lili Ogre; 0 e drugi naj se tako izka�ejo, pa bo prav!�
��e Bog da, pomnili nas bodo!� se je Majnhalm na0 el
in se z nevesto zamaknil v dolg samosvoj pomenek.
�Iti bo treba!� je Ditrik naposled opomnil brata.
Po�asi so 0 li na dvori0 �e in 0 e po�asneje k vratom in
mosti�u, ki se je �e spustil �ez grajski jarek.
Na pragu grajskih vrat je zmoglo tudi Zofijo, ki se je
do zdaj 0 e premagovala. Vzdihovaje si je z glave snela
modro ten�ico in jo po 0 egi tedanjega �asa pomolila
Majnhalmu.
�N�,� mu je rekla, �prejmi to iz rok neveste, ki bo ves
�as molila, da bi se zdrav in kmalu vrnil s tem spomin-
kom!�
Majnhalm se je globoko priklonil, ji poljubil roko in si
0 e ten�ico pritisnil na ustnice, da bi skril ginjenost.
�O Zofija  !� je drhte dihnil in si spominek privezal
za ro�aj me�a.
�Pojdiva, pojdiva!� je Ditrik silil.
�Sre�no!� je Zofija rekla v ihti.
�Bog vas obvaruj vse!� jima je Ostrovrhar stiskal
roko.
295
BELI MENIHI
BESeDA
�Zdravi ostanite in molite za nas!� je Ditrik rekel in za
seboj potegnil Majnhalma, ki �e ni vedel, kaj bi.
Zofija je zaihtela naglas in stekla v grad.
Tudi stari Ostrovrhar je 0 el in gledal z okna za juna-
ki, ki so se hrupno dvignili na pot.
�O naduha, prekleta �e sto in sto potov!� je klel. ��e
me po0 ast ne bi du0 ila, bi tudi jaz 0 el krepelit roparske
divjake!�
Tja pod celjski grad so �ete vrele z vseh strani, vojska je
nara0 �ala kakor povodenj in 0 e se je kopa za kopo voj-
skarjev gostila v ve�ji in ve�ji narastek.
Sli, ki jih je bil Gunter grof Celjski poslal na pre�o, so
se vra�ali.
�Nad Ptujem bodo Ogri drli �ez Dravo,� so poro�a-
li, �zbirajo se v velikih krdelih.�
�In Urha Ljubljanskega 0 e zdaj ni!� je celjski grof, ki
si je lastil prvo besedo, nemirno mencal in preudarjal,
ali nemara ne bi kazalo, da bi kar brez Urha dvignil voj-
sko in poiskal Ogre, preden bi se ulili �ez Dravo.
Bil je upravnik Savinjske krajine, vladarjev namestnik,
in varuh meje proti Ogrom. Zato je res te�ko in nejevolj-
no gledal, kako se �as trati in zamuja prava prilika za
dobro obrambo.
296
BELI MENIHI
BESeDA
�Grof Urh Ljubljanski nas je sklical, on nam bo voj- [ Pobierz całość w formacie PDF ]

  • zanotowane.pl
  • doc.pisz.pl
  • pdf.pisz.pl
  • thierry.pev.pl

    •